Optimalno število rib v akvariju pomembno vpliva na njihovo dobro počutje ter zdravje. V prenaseljenem akvariju pogosto izbruhnejo bolezni in alge. Število prebivalcev določimo glede na njihove etološke potrebe ter obliko akvarija.

Kako izberemo primerno število rib za naš akvarij?

 

Kupili smo akvarij, ga postavili ter v njem vzpostavili biološko ravnovesje. Preučili smo, katere ribe so primerne za naše pogoje in kako jih lahko med sabo kombiniramo. Zdaj je čas, da vanj vnesemo življenje. Optimalna naselitev akvarija omogoča pravilno delovanje sistema, premajhna naseljenost povzroča pomanjkanje hranljivih snovi za rastline, med tem ko prevelika naseljenost povzroča prebitek dušikovih spojin ter slabo izmenjavo plinov.

 

Izmenjava plinov ter krogotok hranljivih snovi morata potekati nemoteno. Med akvaristi je razširjena praksa, da ribe naseljujejo po pravilu 1 cm dolžine telesa na 1 liter akvarijske vode, žal pa to pravilo drži le deno, saj ne upošteva oblike akvarijev ter socialne potrebe rib.

 

SOCIALNE POTREBE RIB

Vsak organizem ima svoje specifično obnašanje, ki ga strokovno imenujemo vrsti specifično obnašanje. To definira vrsto in zajema obnašanje med počitkom, prehranjevanjem, razmnoževanjem ter gibanjem. Kadar živalim onemogočimo njihovo normalno obnašanje, se pojavijo anomalije oziroma motnje v obnašanju, ki so pri ribah najpogosteje izražene s ščipanjem plavuti, ter z zaletavanjem v vrstnike ter v druge akvarijske prebivalce. Takšne anomalije povzročajo stres v celotnem sistemu, ribe postanejo nezadovoljne, zato so bolj podvržene boleznim. Temu se lahko izognemo s pravilno izbiro organizmov, ki sodijo skupaj ter z ustreznim številom osebkov na določenem območju. Tako kot pri kopenskih živalih, tudi pri ribah ločimo več socialnih skupin. Nekatere so samotarji in se družijo le v obdobju drsti, druge raje živijo v paru, tretje pa se družijo v strnjene ter velike jate. Glede na to v katero socialno skupino sodi organizem, ki ga bomo naselili v naš akvarij, je odvisno število prebivalcev. V grobem akvarijske ribe ločimo na:

 

SAMOTARKE

To so živali, ki ne marajo vrstnikov oziroma predstavnikov iste vrste v obdobjih izven drsti. V nekaterih primerih pa ne marajo niti družbe ostalih živali. Običajno v to skupino sodijo velike mesojede ribe, ki lovijo iz zasede. V akvaristiki so iz te skupine najbolj poznane napihovalke, na primer Tetraodon miurus in nekatere vrste nožaric, kot je na primer (Chitala ornata). Za ribe samotarke je značilno, da lahko imamo v akvariju le eno žival iste vrste, ne glede na njegov volumen ali velikost.

 

RIBE, KI ŽIVIJO V PARIH

To skupino lahko ločimo na dva dela. Ribe ki živijo izključno v paru ter na tiste, ki živijo v paru le v obdobju drsti, nato pa se združijo v velike jate. V prvo skupino sodijo predvsem labirintovci in nekateri veliki ostrižniki. Za njih je značilno, da par močno brani svoj teritorij, pred isto vrsto, zato imamo lahko več parov le v dovolj velikih akvarijih. V drugo skupino pa sodijo predvsem diskusi in skalarke, kjer se več parov poveže v kompleksno jato. Pri teh ribah je zelo pomembno, da jih držimo v sodem številu, najbolje v razmerju samec – samica. V obdobju drsti se samec in samica odmakneta proč, kjer v miru vzgajata podmladek. Takšnim ribam moramo v akvariju omogočiti dodaten prostor, saj v nasprotnem primeru prihaja do pretepov in nasilja, saj sta starša izredno zaščitniška do mladic. Za vsak drstni par potrebujemo vsaj 80 cm zasebnega prostora v akvariju. Za dva drstna para torej potrebujemo akvarij, ki je dolg vsaj 1 meter!

 

RIBE, KI ŽIVIJO V HAREMU

To so ribe z izrazito hierarhijo ter močnim socialnim obnašanjem. Živijo v kompleksni družbi ter izkazujejo zelo zanimive vzorce obnašanja. Običajno jato sestavlja en samec in več samic, pri nekaterih vrstah pa je harem kar cela družina, pri kateri imata glavno vlogo vodilni samec ter vodilna samica. Pogosto te vzorce opazimo pri nekaterih ostrižnikih in labirintovcih. Tipična predstavnika sta Betta splendens in Neolamprologus sp. Takšnim ribam moramo dati na voljo dovolj prostora, da svojo kolonijo širijo. Primer: Polžarke Neolamprologus similis, literatura običajno navaja, da je za jato dovolj akvariji s prostornino 50L. Praksa pa je že večkrat pokazala, da se boje obnesejo akvarijih s prostornino 100L.

 

RIBE, KI ŽIVIJO V JATI

Za jatne ribe je značilna močna socialna povezanost ter hierarhična lestvica. Alfa živali spoznamo po tem, da nimajo konfliktov z drugimi vrstniki in se običajno držijo v sredini jate. Podrejene živali pa so običajno odmaknjene in se konstantno borijo za izboljšanje položaja. Ločimo dva tipa jatnih rib. Prve živijo v strnjenih jatah, kar pomeni, da vse živali vedno plavajo v isto smer. Ob stresu se le še bolj stisnejo. Pri teh lahko malo pretiravamo s številom osebkov. Drugi tip jate pa je tako imenovana razbita jata, kjer ima vsaka žival svoj osebni prostor. Ki ga moramo upoštevati, ta je enak dvakratni dolžini telesa. Če ribe nimajo na voljo dovolj osebnega prostora, se pojavi agresija med vrstniki ali do druge vrste. Šolski primer takšnega obnašanja so borneanke (sumatranke) ter mrenice, kjer pogosto prihaja do ščipanja plavuti, ki je posledica premajhnega akvarija ali prenaseljenosti. Ob stresu ali preplahu, se ribe zberejo tesno skupaj in plavajo sinhronizirano. Tipični predstavniki jatnih rib so karacinidi, krapovci, ostrižniki ter nekateri labirintovci.

 

IZRAZITO TERITORIALNE IN AGRESIVNE RIBE

To niso ribe samotarke, ampak so živali z zelo kompleksno socialno družbo. Potrebujejo svoj osebni prostor ter nenehen stik s predstavniki svoje vrste. V premajhnih akvarijih ali prenaseljenih akvarijih pogosto prihaja do pretepov, zato se za ta tip rib priporoča večje akvarije v katerih uredimo ogromno skrivališč. Najpogosteje se s takšnim obnašanjem srečamo pri ostrižnikih. Za njih je značilno, da si izberejo teritorij in ga nato zavestno branijo pred vsiljivci. V naravi so lahko ti teritoriji kar veliki in ribe so sposobne braniti ogromne površine. Žal jim moramo v akvariju to obnašanje omejiti, kar pomeni, da akvarij pri teh vrstah namerno prenaselimo. Tako agresijo porazdelimo in omilimo med celo jato. Taktika je uporabna predvsem pri ostrižnikih, ki izvirajo iz jezera Malawi. Pri drugih ribah pa se žal moramo temu pristopu odpovedati. Epalzeorhynchos bicolor je tipična teritorialna riba, ki pa vseeno potrebuje stik s svojo vrsto. Potrebuje velik teritorij, okoli 300 L na žival, kar pomeni, da za jato teh rib potrebujemo akvarije s prostornino vsaj 1000 L. Če se riba goji v premajhnem akvariju, razvije agresijo do vseh prebivalcev, pretepi se lahko končajo tudi s smrtjo. Prav zato ta vrsta ni primerna za bivanje v povprečnem okrasnem akvariju.

Svetlikavci (Phenacogrammus interruptus) so tipični predstavniki rib, ki radi plavajo v strnjeni jati. Zaradi velikosti jih gojimo v akvarijih s prostornino nad 300 L, pri nakupu pa lahko brez težav dokupimo kakšno ribo več, saj so zelo družabni in se bolje počutijo v večjih jatah.

VELIKOST AKVARIJA

To je vsekakor zelo pomembna lastnost pri izbiri rib, običajno akvaristi velikost akvarija izražamo kar v njegovi prostornini, pri čemer se zanašamo na standardne mere. 60 cm dolg akvarij naj bi imel prostornino okoli 60 L. Boj pravilno bi bilo, da bi velikost akvarija izražali z njegovo dolžino ali površino. Površina določa obliko akvarija, ta pa ima pomemben vpliv pri bioloških procesih, kot sta izmenjava plinov ter kroženje hranljivih snovi. Akvarij je živo okolje, v njem potekajo številne biološke, kemične in fiziološke aktivnosti. Ribe in rastline dihajo, poleg dihanja pa rastline v času osvetlitve tvorijo fotosintezo. Akvarijski filtri, potopne in zračne črpalke poskrbijo za mešanje vode, ter tako poskrbijo za optimalno izmenjavo plinov, ki poteka skozi vodno gladino. Plini se lažje izmenjujejo takrat, ko je površina velika, kar pomeni, da ta proces veliko lažje poteka v širokih kot v ozkih akvarijih.

OBLIKA AKVARIJA JE ZATO BOLJ POMEMBNA, KOT NJEGOV VOLUMEN!

Poglejmo na primeru, kjer imamo dva akvarija z enakim volumnom ter različno obliko… Akvarija A in B imata enak volumen, 100 L, a sta različnih dimenzij. Ko gremo računat površino, ugotovimo, da ima prvi 3200 kvadratnih cm drugi pa 1660 kvadratnih cm. Dokazali smo, da sta površini akvarijev sta različni, kljub temu, da imata isto prostornino. To iz biološkega vidika zelo oteži izmenjavo plinov, saj je ogljikov dioksid težji od kisika, zato v takšnih akvarijih rad ostaja na dnu.

Ilustracija prikazuje dva akvarija s prostornino 100 L. Akvarija sta različne oblike in imata različni površini. Površina ima ključni pomen pri izmenjavi plinov in je sorazmerna z višino. Izmenjava plinov je otežena v posodah, ki so ozke in visoke.

1 cm RIBE = 1 L VODE…. ALI JE TO RES?

 

Na začetku prispevka sem govorila o obnašanju rib, ter o njihovih etoloških potrebah. Samo obnašanje nam pove, kakšno strukturo družbe žival potrebuje, ne da pa konkretne številke. Na srečo obstaja formula, s katero lahko izračunamo natančno število rib, ki jih lahko naselimo v naš akvarij. Formula upošteva klasični filter, brez dodatnega prezračevanja, zato lahko v primeru nadgrajene tehnike dodamo eno ali dve ribi več. Pri tej formuli namesto volumna upoštevamo površino akvarija in potrebe rib po kisiku, kar je povezano z uspešno izmenjavo plinov v akvariju. Različne ribe imajo različne potrebe po kisiku. Za lažje računanje smo jih razvrsti v tri skupine:

Tropske morske ribe, ki na 1 cm telesne dolžine potrebujejo 120 kvadratnih cm.

Hladnovodne sladkovodne ribe, ki na 1 cm telesne dolžine potrebujejo 75 kvadratnih cm.

Tropske sladkovodne ribe, ki na 1 cm telesne dolžine potrebujejo 30 kvadratnih cm.

Formula za izračun potreb po kisiku glede na površino akvarija.

Da dobimo število rib, ki jih lahko naselimo v naš akvarij se držimo izračuna, kjer površino akvarija pomnožimo s površino, ki jo določen tip rib potrebuje. Izračun je informativen zato ga ne smemo vzeti za sveto resnico, saj je poleg številke, ki jo dobimo potrebno upoštevati tudi obnašanje ribe in njene potrebe.

V akvarij, ki ima dimenzije 80 x 40 cm, ter površino 3200 kvadratnih cm, lahko naselimo 106 cm tropskih sladkovodnih rib. To pomeni, lahko naselimo od 10 do 12 rib dolgih 10 cm. Nikakor pa akvarij ne bo podpiral tri ribe dolge 30 cm!

 

PRIMER IZRAČUNA TER PRIMERJAVA MED KLASIČNIM IN VISOKIM AKVARIJEM

Danes so vse popularni tako imenovani stenski akvariji, njihova značilnost je, da so dolgi, ozki in visoki, kar pomeni da imajo zelo majhne površine v primerjavi s standardnimi akvariji. Če se odločimo za stenski akvarij moramo upoštevati dve stvari, prva je ta, da izberemo ribe, ki jih ozki akvariji ne bodo ovirali pri gibanju. Različne majhne jatne ribe. Druga pa je, da naselimo akvarij sorazmerno z njegovo površino, saj bomo le tako preprečili predolgo zadrževanje ogljikovega dioksida v vodi. Standardni stenski akvarij je širok od 15 do 30 cm, kar pomeni, da ribe ne smejo biti večje od 10 cm, saj se v akvariju sploh ne bodo mogle obrniti. Na splošno velja, da so stenski akvariji zelo nepraktični in zahtevajo posebno pozornost.

 

Primer: Oba akvarija imata prostornino 100 L. Naselili ju bomo s sladkovodnimi ribicami dolgih 5 cm.

Po razširjeni formuli, ki pravi, da 1 cm ribe potrebuje 1 L vode, lahko v oba akvarija naselimo 20 rib. Iz prejšnjih odstavkov smo se naučili, da ta izračun ni najbolj pravilen, zato bomo upoštevali novo formulo. Tropske sladkovodne ribe na 1 cm dolžine telesa potrebujejo 30 kvadratnih centimetrov površine.

Akvarij številka 1 ima dimenzije (dolžina x širina x višina) 80 x 40 x 30 cm. Akvarij številka 2 pa 83 x 20 x 60 cm. Ta akvarij je zelo ozek in visok, zato lahko rečemo, da je tipični primer stenskega akvarija.

Primer izračuna za naselitev tropskih sladkovodnih rib. Če bi računali potrebe za tropske morske ribe, bi namesto 30 kvadratnih cm upoštevali 120 kvadratnih cm.

Kot je razvidno iz izračunov, lahko v stenski akvarij naselimo le 12 rib dolgih 5 cm, kar je občutno manj, kot če bi se držali klasične formule, ki pravi 1 cm na 1L. Toda, če je ta formula napačna, zakaj se uporablja? Nihče ni rekel, da je napačna, lahko pa trdim, da je primerna le za akvarije klasičnih dimenzij, kar dokazuje tudi izračun.

Po pravilu 1cm/1L bi lahko v akvarij 80 x 40 x 30 cm naselili 20 rib dolgih 5 cm. Po formuli, ki upošteva površino, pa lahko v isti akvarij naselimo 22 istih rib. Dve ribi ne bosta bistveno vplivali na obremenitev sistema, zato je smiselno uporabljati lažjo formulo. A zavedati se moramo, da je uporabna le v primeru standardnih dimenzij akvarijev in pri tropskih sladkovodnih ribah.

V primeru, da računamo gostoto naselitve pri izven serijskih akvarijih ali pa potrebujemo izračun za naselitev morskega ali hladnovodnega akvarija se raje poslužimo bolj zahtevne formule, ki upošteva potrebe po kisiku.

 

Če vam je članek všeč, potem me lahko podprete tako, da mi častite kavo. Plačilo ni pogoj za obisk bloga, vsekakor pa bom vsake podpore zelo vesela. https://www.buymeacoffee.com/alfainbetta

 

Tjaša Kotnik

Comments

20.08.2022 15:46

Jan

Zdravo.
Zanima me koliko jatnih tropskih rib, odrasle velikosti do 2cm bi lahko naselil v 450l akvarij(150x50x60) (DxŠxV).
Zanima me katere vrste bi vi osebo izbrali, v zgoraj navedenih standardih?

21.08.2022 13:05

Tjaša Kvas, Alfa in Betta

Lep pozdrav, ker je okno s komentarji omejeno na maksimalno 100 znakov, vas vabim, da se o akvariju ter vaših prebivalcih pogovoriva preko elektronskega naslova. neofelis.nebulosa88@gmail.com